domov
prijava
kazalo strani
kontakt
RSS
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Tura v sotesko reke Glagno in avantura ven iz nje
Avtor: Samo Bešlagič
Zbor na Jesenicah ob 6:00, vožnja čez Trbiž do mesta Moggio Udinese, štart nekaj pred osmo uro. Zakaj smo bili tako zgodnji? Ker je krožna tura na papirju obetala okrog 10 ur kolesarjenja po čudovitih Karnijskih Alpah, na koncu pa smo zanjo potrebovali celih 11 ur.
Štart kot rečeno v Moggio Udinese, sledi 10 km kolesarjenja po asfaltu na sever do vasi Bevorchians ter po gozdni cesti in pešpoti do prvega od dveh prelazov, Forca Foechiettis. Sledi lep spust ter vožnja in nošnja kolesa proti drugemu prelazu, Forca Nuviernulis. Od tu naprej nas čaka dolg spust poln lepih razgledov, po samotni pešpoti št. 419, za katero se zdi, da se popolnoma ne zaraste le zaradi skupin norih Slovencev, ki vsako leto pridejo na avanturo, na katero smo se podali tudi mi. Še pomemben podatek, vodo smo našli na sredini ture na dveh mestih. Pri vožnji do Forca Nuviernulis smo se malo predolgo držali poti 437, našli potok, vendar smo se morali par sto metrov vrniti nazaj ter poiskati pravo pot do prelaza. Drugi izvir pa je bil kmalu po spustu iz Forca Nuviernulis, direktno ob poti. Ko se pripeljemo v sotesko reke Glagno se tura konča ter začne avantura.
Brez pretirane poetike lahko rečemo, da je šele vračanje po soteski nazaj tisto, kar naredi turo tako kondicijsko zahtevno. Veliko odsekov je sicer lepo voznih, vendar pa moramo mimo ogromnega števila hudournikov, pot sama je zelo razgibana, večkrat moramo prestopiti iz ene na drugo stran struge – včasih pomagajo ostanki starih mostov, drugič se je treba znajti s timskim delom. Proti koncu se zapeljemo še skozi dve vasi, Mogessa di la in Mogessa di qua, ki je znana po še zelo vidnih znakih bivšega potresa. Vendar vas ni zapuščena, kot marsikje piše, ljudje se počasi vračajo. Takoj za koncem te vasi smo po daljši polemiki izbrali desno nemarkirano pot ter se v stilu celotne ture, malo gor - malo dol, pripeljali v Campiolo in kmalu nato še v Moggio. Kot rečeno, 11 ur avanture. Vozili smo in še bomo marsikaj bolj tekočega, ampak če ste dobro kondicijsko pripravljeni, poskusite s turo v sotesko reke Glagno, ne bo vam žal. Po parih dneh utrujenost izgine in ostanejo le še super spomini.